Ko notranji alarm nima jasnega imena
Zakaj sem tesnoben, tudi ko ni očitne nevarnosti?
Tesnoba ni vedno odziv na zunanjo nevarnost. Lahko je način, kako psiha opozarja na čustveno izkušnjo, ki je še ne zmoremo misliti.
10 min branjaAvtor: mag. Miha Štrukelj, psihoanalitični psihoterapevtAnksioznost se lahko pokaže kot stalna napetost, premlevanje, nemir, razbijanje srca, plitvo dihanje ali občutek, da se bo zgodilo nekaj slabega. Včasih poznamo povod, drugič nas tesnoba preplavi prav tedaj, ko je navzven vse mirno. Zaradi te nesorazmernosti se človek pogosto začne spraševati, ali je z njim nekaj narobe.
Psihoanalitični pristop ne zanika telesnih in bioloških razsežnosti tesnobe. Postavi pa dodatno vprašanje: kakšno notranjo nevarnost občutek napoveduje? Nevarnost je lahko bližina jeze, odvisnosti, zavisti, žalosti ali potrebe po drugem človeku – vsega, kar je bilo nekoč pretežko, prepovedano ali povezano z izgubo odnosa.
Spodnje razlage so možne klinične hipoteze, ne diagnoza na daljavo. Isti simptom ima pri različnih ljudeh različne korenine. Smisel psihoanalitičnega dela ni človeka umestiti v teorijo, temveč s teorijo bolje poslušati njegovo enkratno izkušnjo.
Kako se lahko kaže
- nejasen nemir ali pričakovanje katastrofe
- nenehno premlevanje in potreba po gotovosti
- stiskanje v prsih, slabost, tresenje ali mišična napetost
- težko prenašanje čakanja, tišine ali ločitve
- izogibanje odločitvam, odnosom ali izpostavljenosti
- potreba po nadzoru sebe, drugih in prihodnosti
Poglobljen pogled
Kaj se lahko dogaja pod površjem?
Ko se nevarnost zdi povsod
Ko smo močno tesnobni, se svet hitro razdeli na varno in nevarno. Nevtralna pripomba lahko zveni kot kritika, zamujen klic kot zavrnitev, telesni občutek pa kot znak katastrofe. Človek ne pretirava namenoma. V tistem trenutku nevarnost zares doživlja, le da njena moč pogosto ne prihaja samo iz sedanjega dogodka.
Tesnoba se lahko okrepi tudi ob ljudeh, ki so nam pomembni. Bližina prinese ljubezen, vendar tudi možnost razočaranja, jeze in izgube. Težje ko prenašamo, da imamo do iste osebe različne občutke, bolj nas lahko preplavi potreba, da bi takoj vedeli, ali je odnos varen ali ne.
Občutek, ki še nima besed
Včasih človeka ne preplavi določena misel, ampak surova napetost. Ve, da je nekaj narobe, ne ve pa kaj. Telo je nemirno, misli iščejo razlago in začnejo krožiti okoli dela, zdravja, odnosa ali prihodnosti. Skrb tedaj ni nujno pravi vzrok tesnobe, ampak poskus, da bi nejasnemu občutku našli ime.
Pomaga, če je ob nas nekdo, ki se občutka ne ustraši in ga ne želi prehitro odpraviti. V takem odnosu lahko to, kar je bilo sprva le napetost, postopoma postane prepoznaven strah, žalost, jeza ali potreba. Ko izkušnja dobi besede, je navadno tudi bolj znosna.
Zakaj nadzor za kratek čas pomiri
Nekateri ljudje so se zelo zgodaj naučili opazovati razpoloženje drugih, predvidevati težave in biti pripravljeni. To je lahko dragocena sposobnost, vendar pomeni tudi, da je počitek težak. Če nadzor popusti, se pojavi občutek, da bo nekaj ušlo iz rok.
Preverjanje, načrtovanje in iskanje zagotovil zato za kratek čas pomirijo. Dolgoročno pa utrjujejo sporočilo, da negotovosti ne moremo prenesti. Poglobljeno delo pomaga razvijati notranji občutek, da nam ni treba vsega predvideti, da bi ostali varni.
Kaj se dogaja v psihoanalitični psihoterapiji?
V psihoanalitični psihoterapiji tesnobe ne obravnavamo samo kot napake alarmnega sistema. Poslušamo, kdaj se pojavi, čemu sledi, pred čim varuje in kaj se zgodi, če je ne poskušamo takoj pregnati. Posebej pomembni so trenutki, ko se tesnoba pojavi ob bližini, odmiku, tišini, jezi ali odvisnosti od drugega.
Terapevt poskuša sprejeti tudi zmedene, neurejene ali protislovne misli ter jim skupaj z vami postopoma dati obliko. Ni treba, da že na začetku veste, od kod tesnoba prihaja. Pomembno je, da jo je mogoče raziskovati brez sramu in pritiska, da mora takoj izginiti.
Pričakovanja iz drugih odnosov se lahko pojavijo tudi v terapiji. Morda se bojite, da boste kritizirani, da ste preveč zahtevni ali da bo drugi odšel. Ker se o tem lahko pogovarjava v rednem in zaupnem odnosu, se vzorec pokaže dovolj počasi, da ga ni treba takoj ponoviti.
Cilj ni življenje brez tesnobe. Tesnoba je tudi normalen signal. Cilj je, da postane bolj določljiva, da jo lahko povežemo z občutkom in odnosom ter da ne narekuje vsake odločitve. Pri močni ali dolgotrajni anksioznosti se psihoterapija po potrebi dopolnjuje z zdravniško oziroma psihiatrično obravnavo.
Pogosta vprašanja
Na kratko
Ali je anksioznost isto kot strah?
Strah ima navadno bolj prepoznaven predmet, tesnoba pa je lahko razpršena in brez jasnega razloga. Psihoanalitično nas zanima, ali nejasna tesnoba zastopa notranjo nevarnost ali čustvo, ki še nima besed.
Zakaj imam telesne simptome?
Tesnoba vključuje celoten organizem in se lahko kaže z razbijanjem srca, napetostjo, prebavnimi težavami ali vrtoglavico. Novi, močni ali nenavadni simptomi zahtevajo tudi zdravniško oceno.
Ali bom v terapiji dobil tehnike za pomirjanje?
Po potrebi se lahko pogovoriva tudi o načinih stabilizacije, težišče psihoanalitičnega dela pa je razumevanje, zakaj alarm nastane in kaj skuša psihično urediti.
Strokovno ozadje in viri
Besedilo temelji na psihoanalitičnem razumevanju človekovega notranjega sveta in odnosov. Za bralce, ki želijo tudi teoretično ozadje, so tukaj izbrani viri.